Prvič v vrtec - Nova skrb ali veselje?

August 30, 2018

Zadnje dni berem in poslušam mamice, ki ves čas ponavljajo, kako so žalostne in kako jih je strah, saj gredo njihovi otročički prvič v vrtec. 

Malo sem se zamislila! Kaj je narobe z menoj, da me ne skrbi?

 

Mia je nekaj dni nazaj dopolnila 18 mesecev in 3. september, bo tisti dan, ko bo začela z uvajanjem v vrtec. Povedati vam moram, da komaj čakam ta ponedeljek!


Mia je še vedno majhna punčka. Večino dni sva le jaz in ona. Najprej sem mislila, da bo šla takoj z enajstimi meseci v vrtec, vsaj plani so bili takšni. Potem se je to obrnilo zaradi osebnih razlogov in tako je sedaj napočil čas za odhod. 
 

Zakaj komaj čakam, da gre v vrtec? Ker potrebujem čas zase, čas da zadiham, se posvetim tudi sama sebi in vem, da bo ta korak spremenil najin odnos, naju še bolj povezal. 
 

No, kot sem rekla, mislila sem, da bo šla z enim letom v vrtec zato sem stvari prijela v svoje roke.

 

Otrok pri starosti enega leta izkoristi čas med zajtrkom in kosilom in vmes zadrema (nekateri, ne vsi). Tako je bila tudi Mia in ker sem se zavedala, da v vrtcu to ne bo šlo tako, sva s tem počasi prenehali. Poizkusila sem jo držati čimdlje časa budno. Zamotili sva se z igračami, šli na dvorišče, vse samo, da je dočakala uro kosila. Takoj po kosilu pa spat. To nama je postala neka rutina. 
Veliko mamic skrbi, ker njihov otrok še pospi zjutraj tiste pol urice, kako bo pa v vrtcu. Vzgojiteljice so tolerantne in sigurno bodo otroku dale ležalnik in mu dovolile zadremati. 
Jaz nisem želela, da sploh do tega pride, saj bi potem ona trpela in vsi ostali zraven.

Ostali otroci se bodo igrali medtem ko bo ona jokala, bila sitna in tako bo tudi skupini pokvarila vzdušje samo zato, ker je ona navajena spati tiste pol ure.

Popolnoma razumem, da nekateri potrebujejo več spanja, nekateri zgodaj vstajajo...

Starši smo si različni, jaz sem mnenja, da je otroku treba tudi nekaj stvari pokazati in priučiti, da bo razumel kaj in kako, ne pa vse prepustit toku dogodkov. 
 

Še ne govori, pove tistih par besed: mama, tata, papa. Zna pokazati kaj želi, tudi pogovarja se, a v svojem jeziku. 
Ne skrbi me, da se ne bi znašla v situaciji, ko bo nekaj želela oz. ji kaj ne bo všeč.

Samostojno je in pije. Že kar zgodaj, sem prepustila hranjenje njej. Včasih starše skrbi, da se umažejo itd., pa naj se, saj zato imamo pralni stroj, da opere umazana oblačila. Nikoli nisem komplicirala glede tega. Pomagala sem ji pri držanju žlice pri juhah in drugi tekoči hrani, počasi pa je sama dobila občutek in sedaj brez problema samostojno je. 
Zakaj to pišem?

Ker nekatere skrbi kako bo njihov otrok, ki še ne je sam, zmogel vse to. 
Spet, tam so vzgojiteljice, ki jim bodo pomagale ampak žal ne morejo vsem naenkrat in včasih bo mogel kdo tudi počakat ali pa sam prijeti žlico v roke.

Res so mi smešne tiste, ki jih tako skrbi vse to, pa otroku še niso dale, da bi si npr. sam dal hrano v usta. Ja nevem, kako naj zna, če mu ne ponudimo druge možnosti? :)


Nekatere pa kukajo preko okna in gledajo kaj počne vzgojteljica med kosilom. In glej ga zlomka! Ravno takrat, daje hrano v usta drugemu otroku, ne njenemu, le kako lahko zapostavi njenega otroka! 😉

Ne skrbi me, ker popolnoma zaupam sebi, njej in vzgojiteljicam. 
Otroci se posnemajo, če bo nekdo nekaj znal in drugi ne, ga bo tale posnemal oz. mu bo drugi pokazal kako naj nekaj naredi. Otroci niso obremenjeni kako, kdaj, zakaj zaradi... To smo starši. 

 

Da ne boste mislili, da vzgajam popolnega otroka! Daleč od tega, tudi jaz in ona in vsi imamo svoje napake, moremo pa se jih tudi zavedati in jih znati popraviti.

 

Tudi vzgojiteljice niso "bog". Ne pričakujte od njih, da bodo vaše otroke vsega naučile. Vzgoja se začne doma. Dve vzgojiteljici in 24 otrok - misija (ne)mogoče.
Verjemite, da njihovo delo ni lahko in še težje jim ga naredimo sami starši. 

Vzgojiteljice jim bodo nudile nadgradnjo ali pa osnovo tistega kar že ali pa še ne znajo. Ne bodo pa delale čudežev, ne bodo jih naučile hoditi lulati na kahlico, če bo potem doma cel dan v pleničkah, ne bodo jih naučile pospravljati, če mu doma tega ni treba...

 

Mamice, naj vas ne bo strah pred začetkom nečesa novega. Otroci odraščajo. Spoznati morajo življenje izven "varnega" doma in sprejeti vse kar nas obdaja. Zaupajte sebi, tistemu kar ste otroku ponudile, ga naučile, zaupajte otroku in mirno vstopite skozi vrata vrtca.

Vsi bodo boljše volje, vi, otrok in vzgojiteljice.

 

 

 

K.

Please reload

Recent Posts

April 15, 2019

Please reload

Archive

Please reload

Tags

Please reload

©2017 by Cool kingdom. Proudly created with Wix.com

This site was designed with the
.com
website builder. Create your website today.
Start Now